Danes sva se z Biggijem zelo zgodaj odpravila na Belopeška jezera. Kasneje je bil tam napovedan koncert, zato sem želela, da imava mir in tišino zase. Od doma sem se odpeljala s kolesom po kolesarski poti, Biggie pa je tekel ob meni.
Na tej poti ga učim teči po desni strani kolesa, čim bolj po travi, brez vlečenja naprej ali v stran. Ko teče lepo, ga nagradim. Uči se hitro, predvsem pa rad sodeluje, kadar je okoli mir.
Ko sva prišla do peš poti proti prvemu jezeru, sem zaklenila kolo in nadaljevala peš. S seboj sem vzela vodno igračo in fleksi povodec – tako sem ga lahko spustila dlje, a ga vseeno imela pod nadzorom.
Biggie obožuje vodo. Voda je zanj nad vsem – včasih še bolj pomembna kot agility! Ko sva prispela do jezera, je takoj z navdušenjem skočil vanjo. Čofotanje in plavanje ga tako prevzameta, da je pripravljen spregledati druge pse in moteče dejavnike – kar je zame neprecenljivo.
Na poti sva prečkala tudi en nekoliko glasen most, obdan z mrežo, a ga je Biggie brez težav prečkal. Obhodila sva celo jezero in srečevala številne ljudi – turiste, otroke, celo take z zložljivimi stoli in koncertno opremo. Vse je sprejemal mirno. Tudi race v jezeru ga niso posebej zmotile.
Nazaj grede, ko sva se vračala proti kolesu, je bila pot že bolj ozka, ljudi je bilo vedno več. Kadar sva srečala psa, sva se umaknila s poti, po možnosti bližje vodi, kjer je bil večji mir. Tako sva ohranila sproščeno energijo do konca.
Pot domov s kolesom je bila počasna in umirjena. Biggie je lepo tekel ob meni, kot bi ves dan vedel, da je vse narejeno prav.