Leto 2025 se je začelo stresno, k sreči je kmalu po praznikih začela popuščati kemična kastracija in Biggie ni imel več toliko nepričakovanih reaktivnih reakcij. Ne morem več reči, da so bile nepričakovane, ker sem sama samo še s strahom gledala po okolici, kaj bi lahko povzročilo njegovo reakcijo. Res sva veliko delala, obiskovala sem tečaj pri Tini Šolar, v okviru njene pasje šole sem obiskovala urbane sprehode z Matejo. Poleg tega sem redno delala različne igre, ki te povežejo s psom in učijo psa, da sam razmisli in se odloči bolje, bolje je vedno v tisto smer, ki vzgaja psa v taki obliki, da je lahko moj sopotnik na vseh poteh. Biggie se je veliko naučil.
Na tekaški progi pred enim letom – odmikati sva se morala za par metrov, da je lepo sedel in počakal. Na samo progo nisem upala stopiti. Letos lahko hodiva po pešpoti, po kateri so tekli tekači (k sreči ni bila uradno odprta tekaška pot in sva lahko to testirala). Biggie hodi po poti in okoli njega so tekači. Jih ne pogleda.
Srečevanje s psi. Biggie ima zelo rad pse, ki jih pozna. Vesel jih je in se igra z njimi. Če psa ne pozna, ostaja na varni razdalji. Zadnjič, ko smo šli okoli Blejskega jezera je prvič na spuščenem povodcu, hodil kakšen meter pred menoj in ni potegnil ali kazal zanimanja za nasproti se hodečega psa, na drugi strani ceste. Drugače je, če je tema, polno psov in še kakšna psička vmes. Za dame ima kar malo preveč zanimanja in v mestu, polnem vonjav, porabim malo več časa in boljšo hrano, da ga lahko usmerjam in da sodeluje.
Agility – pred enim letom je sam agility odtekel, brez da bi se pustil motiti. Samo prihod na start je bil izziv, ker je bil jezen na vse, ki so že tekli in se je zaganjal na vse strani. Velikokrat sem ga držala za ovratnico, ker sem se bala, da bi po nesreči, ko je nekontrolirano grizel sem in tja, koga zadel. To še ni povsem odpravljeno, je pa toliko bolje, da če se postavim za eno oviro (avto, šotor) in mu mečem hrano, da jo išče, potem pride kolikor toliko normalno na štart. Ko ga enkrat postavim, mu snamem ovratnico, potem nimam težav, ker ve, da bo tekel. In čaka. Na samem parkurju večinoma uboga in mi sledi. Seveda imava še veliko dela na parkurju, je pa agility najin hobi in zato nimava tekmovalnega programa 🙂
Vrt- na vrtu je bolj umirjen, tudi ne leta za mimoidočimi. Če se Kobi ne oglasi, je tudi Biggie miren.
Padalci- tu smo imeli sploh velike težave, ker ve, da Jure leta in je bo preletu letalcev postal v trenutku reaktiven, letal je po vrtu in lajal. Če sem bila nekje, kjer je bilo več ljudi, je bilo prav neprijetno, ker se je tako razburil. Sedaj s hrano, preusmerim pozornost, da išče hrano po tleh. Od daleč je tudi začel opazovati padalce in ne laja. Stoji in gleda. Veliko je bilo narejenega, a v dnevni sobi me čaka velik fascikel vaj in treningov za leto 2026.