Danes sva se udeležila prve tekme v letu 2026. Priprave niso bile idealne, saj imamo doma še vedno veliko snega, ki se ni stopil, zato sva prvi pravi trening opravila šele pred enim tednom. V tem tednu sem skoke vozila na bližnje parkirišče, kjer sva lahko trenirala na daljših razdaljah. Kljub temu Biggie še ni v pravi skakalni kondiciji, saj bi potrebovala več časa, da bi se res ujel v ritem.
Na tekmo sva se odpravila na drugi konec Slovenije. Biggie je bil ob prihodu zelo navdušen nad parkurjem. Na tekmovanju je bilo tudi kar nekaj godnih psic, kar bi večino psov spravilo iz tira, njega pa pravzaprav pomirja. Namesto da bi izgubil fokus, se začne intenzivno posvečati vonjavam na tleh. To vohanje ga sprošča in prvič nama je uspelo, da sva na štart prišla v dokaj umirjenem stanju.
Prvi tek je bil soliden, čeprav sva naredila več napak. Pri enem skoku sem ga po daljincu zmedla s svojim gibanjem, zato se je prehitro obrnil za mano. Na mostu je preskočil cono, kar mu težko zamerim, saj doma most še vedno ne stoji in nimava možnosti rednega treninga. Na tretjem skoku je bila palica na tleh, kar me je precej zmedlo. Zaradi tega sem izgubila fokus in se med tekom spraševala, ali moram ponoviti, ali naj nadaljujem ali se ustavim. Namesto da bi ostala povezana z njim, sem bila del proge bolj v dialogu sama s seboj kot s psom. Kljub temu me je zelo razveselilo, da gre stran od mene, da me posluša, mi sledi ter da teče tekoče in hitro.
V drugem teku sva napako naredila že na prvem skoku. Morala bi ga poslati z druge strani, vendar si tega nisem upala. Ta tek sem vzela kot trening. Biggie je lepo tekel, jaz pa sem zamudila eno menjavo.
Najbolj pomembno mi je bilo nekaj drugega kot rezultat. Vesela sem, da ga lahko pred tekom umirim, da se igra z mano in da se z igro skupaj približujeva štartu. V tem sva naredila velik napredek. Naslednji cilj je, da bo na štartu znal počakati na svoj trenutek in ostati zbran, vendar današnji dan jasno kaže, da sva na pravi poti.
https://studio.youtube.com/video/m4fs_AhpZ0o/edit