Vsaj en dan med vikendom se potrudim, da res veliko hodimo, da sta lahko spuščena in da sama raziskujeta po gozdu, kar ju zanima.
Kobi danes ni šel z nami, saj že nekaj dni šepa, zato bomo počakali na pregled pri veterinarju v četrtek. Tako je šel Biggie sam z nama z Damjano na Belopeška jezera. Odpravili smo se od doma peš, del poti po kolesarki, del po gozdu, in po dobri uri hoje smo prišli do prvega jezera. Biggie ni hotel plavati, predvsem je potapljal glavo v vodo. Zanimivo se mi zdi, da ne mara plavati, zelo rad pa potopi celo glavo do ušes v vodo.
Odločili sva se, da narediva še krog okoli jezera. Ker ni bilo veliko ljudi, sem ga pustila odvezanega in brez težav naju je spremljal. Ignoriral je mimoidoče, tudi če so ga klicali. Vse je potekalo brez težav. Tudi mimo psov greva brez težav, jih sploh ne pogleda. Lahko se umaknem na rob poti in počaka, da gre kuža mimo. Res pa je, da mu vedno povem, da prihaja kuža.
Proti koncu poti sem našla bolj plitvo vodo, da sem mu lahko metala storže. Na drugi strani sta plavali dve raci in nisem bila povsem prepričana, kako bo potekalo srečanje med njim in racama, vendar ju je popolnoma ignoriral. Celo enkrat sta se raci približali, da bi pogledali, kaj mu mečem v vodo, pa ju sploh ni pogledal. To se mi je zdelo res odlično.
Nazaj smo šli spet po gozdu in na koncu še po kolesarski, kjer je bil pripet. Tik pred kolesarsko smo pri eni hiši srečali dva kužka, ki sta pritekla precej daleč proti cesti in začela lajati na Biggija. Šel je do njiju in ju pogledal. Najprej je povohal enega, nato se je odpravil še proti drugemu. Drugi je bil precej bolj napadalen, zato se mu Biggie ni upal približati. Nato se je obrnil, kuža ga je povohal in oba sta prenehala lajati.
Na kolesarski so nas prehitevali kolesarji, e-kolesarji, tekači in celo nekdo z rolko in palicami, a ni pogledal nikogar. Končno se počasi umirja.
Danes je bilo res vroče, zato je doma dobil še vodo za ohladitev.
