Danes sva šli z Alenko na Tromejo. Ves čas sva imeli psa pripeta in pod nadzorom. Nista se nič bolj spoprijateljila.
Ko sva se vračali s Tromeje, so po cik-cak poti navzgor prihajali otroci. Zato sva se umaknili v travo. Pogledam meter predse – in v travi leži živ zajec, popolnoma potuhnjen. Rečem Alenki: »Drži psa in pojdi stran.« Otroci so želeli pogledati zajca, ta pa se je prestrašil in stekel stran. No, Biggie je imel celo dramo: lajanje, tuljenje, cviljenje. To, da mu pred nogami pobegne zajec, pač zanj ni sprejemljivo. Dobro, da sem ga imela privezanega in da sem pravočasno opazila zajca.
Včeraj smo bili v gozdu in sem posnela tek Biggija in Kobija, ko sta se lovila. Mislim, da ta tek in boj za palico lahko razume samo pes iste pasme, saj je za vse ostale videti, kot da se bosta vsak čas stepla.