Včeraj smo imeli kopalni dan, danes pa še dan za česanje. Oba sta zdaj svileno mehka – vsaj do prve luže ali skoka v vodo. Čez dan sta bila z nami na vrtu. Kobi je dobil kost, Biggie pa svojo že prej pojedel.
Biggie ni vedel, kako bi se približal Kobiju, ki – kot vemo – ni ravno navdušen nad tem, da deli hrano. Na videoposnetku se lepo vidi Biggijev premišljen pristop k situaciji. Opazoval je, premišljeval, stopil bližje, nato pa se raje umaknil – brez napetosti, brez vsiljevanja, brez konflikta.
Kmalu zatem se je Kobi naveličal in mu je kost preprosto prepustil. Brez besed, brez prerivanja. To so tisti drobni, a pomembni trenutki, ko vidiš, da odnos med njima raste. Včasih je največji uspeh ravno to – miren odmik in spoštovanje prostora drugega.
Biggie je srečeval druge pse. Pri ograji je srečal več manjših kužkov, ki so prišli do ograje. Vse jih je prijazno sprejel, brez lajanja, brez skakanja, z veliko zanimanja in spoštovanja.
Kasneje na sprehodu je srečal večjo psičko, s katero sta se od začetka zelo lepo sporazumevala. Njuna komunikacija je bila sproščena, tekoča – in na koncu sta se celo lepo igrala. Biggie je bil spoštljiv, pozoren in ravno prav igriv.