anes je šel Kobi po drugo mnenje. Dobra novica – vse je v redu! Kaže, da ima le en počen zob, pod katerim se nabira gnoj. Torej: zob gre ven, hkrati pa mu bodo s kamero pogledali še nos, da izključijo kakšno dodatno presenečenje, kljub že opravljenemu CT-ju.
Biggie je šel zraven in izkoristila sva priložnost za en sprehod. Malo sva posedela v mestu – ljudi ni bilo veliko, je pa bilo kar nekaj psov, in vse je šlo brez težav. Ena gospa je tik ob njem spustila pokrov kontejnerja – trznil je, ampak ostal povsem tiho. Samo pogledal je, brez glasu.
Potem so se mimo peljali otroci na rolkah – z otroki res nima težav (to smo zelo trenirali že pri Kobiju). Kasneje sva sedela na klopci, medtem ko so na balkonu stepali tepihe. Torej, nov kraj, kar nekaj različnih dražljajev – vse brez problema.
Edino en tekač naju je prehitel, in ker nisem bila dovolj pozorna, sem ga ujela šele v zadnjem trenutku. Biggie se je sicer zagnal, ampak to ni bilo kot nekoč – brez zob, brez glasu, brez renčanja in lajanja. Poskočil je proti njemu, ampak po mojem občutku je bilo že bolj igrivo kot agresivno. Tudi tekač se ni pustil zmotiti – kot da ga sploh ne bi opazil (ne vem, ali je bil res tako miren ali se je le delal).
Na splošno – ogromno bolje kot prej! In ker nama je šlo tako dobro, sva šla še v Lesce na poligon – tam ni bilo nikogar – potem pa še en krog po urbanih poteh, kjer smo hodili s šolo. Vse brez težav. Celo po trgovskem centru v Lescah sva šla po stopnicah – gor in dol. Spet brez posebnosti.
Res lahko rečem: danes je bil Biggie najbolj priden pes!
Popoldne pa še nega – česanje obeh. Zdi se mi, da prihaja pomlad, ker je bilo ogromno dlake!