Danes so imeli kvalifikacije in je bilo tekmovanje v nivoju 1 šele popoldan. Dopoldan sva naredila nekaj vaj doma, parkrat čez most in nekaj skokov. Potem sva šla v Domžale, kjer sem ga takoj vzela iz avta, dala na dolg povodec, ki je dvakrat zapet (za vsak slučaj, da ga sigurno obdržim, če potegne), in sva šla en krog mimo psov, avtomobilov, naprej in iz zadnje strani proti poligonu, kjer so že tekmovali.
To ga vedno popolnoma vznemiri, že zvok gugalnice, ki udari ob tla, je bil pred letom kot sprožilec. Danes sva uspešno prišla proti parkurju. Ugotovila sem že med tednom, da ima Biggie kot igračo najraje navadno žogico, ki jo drži v gobčku in se ne ruva za njo — želi jo loviti. Tako sem vzela žogico, ko sem videla, da je vznemirjen in ga hrana ne zanima več, in sem mu jo metala v zrak. Biggie jo je ujel in sva se približala še za kakšen meter.
Ko sva bila približno pet metrov od parkurja, se je enkrat zagnal. Obrnila sva se in šla umirjeno nazaj po isti poti.
Ker je bilo malo tekmovalcev, sem ga takoj po ogledu šla iskat v avto. Spet sva se približevala parkurju in se vračala nazaj, če je bil razburjen. Prvič sva uspela priti v bližino in čakati na štart za sodniško mizo. Tako blizu sem ga lahko še zamotila z žogico, kar me je res razveselilo.
V prvem teku je preskočil cono na mostu. Jaz sem se zmedla in v razmišljanju, ali ponovim ali tečem dalje, zamudila naslednjo oviro in ga izrinila stran od palisade. Ko je preskočil še gugalnico, sem šla ponavljat in je bil diskvalificiran.
V drugem teku sva se že čisto mirno približala štartu. Je pa res, da je bil kuža pred njim tudi malo bolj umirjen, ker ga hitri in poskočni psi, podobni njemu, precej znervirajo.
Drugi tek je zelo lepo odtekel in naredil vse cone, kar me je res razveselilo. Ena palčka je padla ob obratu, tako da čisti tek ni bil. Je bil pa lep tek in ga prilagam.