Danes je imel Biggie pregled oči pri Zlati. Pogledala mu je vse mogoče – dobil je kapljice za razširitev zenic, pa kapljice za omrtvičenje, da mu je lahko izmerila očesni pritisk. Vse je v redu, na očeh ni videti, da bi imel težave z vidom.
Moram napisati, da je bil neverjetno priden pri veterinarki. Večinoma je ležal na tleh, se nam obračal na hrbet za čohanje. Celoten pregled je sedel in dovolil, da mu je pregledala oči, svetila vanje z lučko, ga opazovala in pregledovala. Včasih ne morem verjeti, da je to isti pes – tisti, ki ga lahko neka nepričakovana situacija čisto vrže iz tira. Tukaj pa je bil vodljiv, prijazen, navdušen nad veterinarjem.
Očitno je z očmi vse v redu – kar je res dober podatek. Pogovarjali sva se tudi o tem, da eni psi vidijo bolje, drugi slabše. Glede na to, kako oster vid ima Kobi, je med njima po moji oceni res velika razlika. A še vedno je lahko Kobi tisti, ki izstopa – ker res neverjetno dobro vidi. On je od vseh mojih psov edini, ki res vse vidi, ne glede na to, kako daleč je. Ni treba, da se žival premika – on vidi tudi tiste, ki so čisto pri miru, sredi travnika, čez cesto.
Verjetno je on res izjema. In Biggie je na drugi strani – ko je vse v redu, a vidi nekoliko slabše. Veseli me, da ni nikakršne očesne bolezni in da je z njegovimi očmi vse v redu.